Bipolarna motnja ali samo nihanje razpoloženja? Kako prepoznaš razliko

Običajno nihanje razpoloženja je kratko in sledi temu, kar se dogaja v tvojem življenju. Bipolarna motnja deluje drugače: prihaja v epizodah, ki trajajo dneve ali tedne in v katerih se energija, spanje in vedenje jasno spremenijo. Najbolj zgovoren znak ni žalost, temveč obdobje nenavadno visoke energije, ko skoraj ne potrebuješ spanja.

Skoraj vsak kdaj reče "danes sem čisto bipolaren", po jutru polnem energije in večeru na kavču. Ta motnja ni videti tako. V nadaljevanju boš prebral, kaj bipolarna motnja v resnici je, kako se razlikuje od običajnih vzponov in padcev, tri situacije, ki jih zlahka zamenjamo, in kaj lahko narediš, če nisi prepričan glede sebe.

Kaj je bipolarna motnja?

Bipolarna afektivna motnja je motnja razpoloženja, pri kateri se obdobja depresije izmenjujejo z obdobji nenavadno povišanega ali razdražljivega razpoloženja. Nekoč so jo imenovali manična depresija. Med epizodami se mnogi počutijo stabilno tedne, mesece ali celo leta.

Priročnika, s katerima delajo psihiatri, ameriški DSM-5 in MKB-11 Svetovne zdravstvene organizacije, ločita nekaj oblik:

• Bipolarna motnja tipa I. Vsaj ena manična epizoda. Manija traja vsaj teden dni, večji del dneva in skoraj vsak dan, ali manj, če mora biti oseba hospitalizirana. Mnogi s tem tipom imajo tudi depresivne epizode.
• Bipolarna motnja tipa II. Vsaj ena hipomanična in vsaj ena depresivna epizoda. Hipomanija je blažja oblika manije, ki traja vsaj štiri dni zapored. Okolica jo opazi, vendar človeku življenja ne postavi povsem na glavo.
• Ciklotimija. Vsaj dve leti se ponavljajo obdobja z blažjimi hipomaničnimi in depresivnimi simptomi, ki pa nikoli niso dovolj močni, da bi šlo za celo epizodo.

Kako je videti manija ali hipomanija? Človek se počuti nenavadno energičnega, evforičnega ali razdražljivega. Potrebuje veliko manj spanja, pa je kljub temu v formi. Misli drvijo, govori hitreje in skače od ene ideje do druge. Loti se desetih stvari hkrati, zapravi več denarja kot običajno ali tvega tam, kjer bi bil sicer previden. Pri polni maniji lahko celo izgubi stik z resničnostjo.

Depresivna epizoda traja vsaj dva tedna: potrto razpoloženje ali izguba zanimanja, utrujenost, preveč ali premalo spanja, težave s koncentracijo, občutek krivde ali ničvrednosti in včasih misli na smrt.

Bipolarna motnja se pogosto začne v poznih najstniških letih ali v zgodnji odraslosti. V nekaterih družinah se pojavlja pogosteje, a redko ima en sam vzrok. Z zdravljenjem, običajno s kombinacijo zdravil, psihoterapije in stalnega dnevnega ritma, mnogi živijo stabilno življenje.

Bipolarna motnja ali samo nihanje razpoloženja: kakšna je razlika?

To je vprašanje, ki ga ljudje najpogosteje vtipkajo v Google. Razlika je redko v tem, kako slabo se počutiš v nekem trenutku. Je v vzorcu. Pomaga pet stvari.

1. Trajanje. Običajno nihanje razpoloženja traja nekaj ur, včasih dan ali dva. Bipolarna epizoda traja od nekaj dni do nekaj tednov in ima jasen začetek in konec. Ne zbudiš se "drugačen" eno jutro, drugačen si celo obdobje.

2. Povod. Običajno razpoloženje večinoma sledi dogodkom: lepemu vikendu, prepiru, roku v službi, slabi novici. Bipolarne epizode lahko sproži stres ali pomanjkanje spanja, pogosto pa se zdi, da pridejo od nikoder in ne ustrezajo situaciji.

3. Spanje in energija. To je najpomembnejši namig. V hipomaničnem ali maničnem obdobju ljudje spijo tri ali štiri ure in se zbudijo spočiti, noč za nočjo. To je nekaj drugega kot ležati buden, ker misli ne mirujejo, in biti naslednji dan popolnoma izčrpan.

4. Vedenje. Med epizodo ljudje počnejo stvari, ki jim niso podobne: veliki nakupi, nenadni načrti, veliko več govorjenja, sporočila sredi noči, prepiri. Nekdo z običajnim nihanjem razpoloženja se počuti drugače, vendar se večinoma vede kot vedno.

5. Drugi opazijo. Hipomanija se od znotraj pogosto zdi prijetna. Prav zato jo je težko opaziti pri sebi. Prijatelji, partner ali sodelavci jo pogosto opazijo prvi: "nekam hiter si", "nisi svoj", "zadnje čase veliko zapravljaš".

Ena stvar je pomembna: nobena od teh točk sama po sebi ničesar ne dokazuje. Malo spanja pred pomembnim rokom ali navdušenje nad novo ljubeznijo sta povsem normalna. Pomen dobijo šele skupaj, ko gre za obdobje, ki traja več dni, spremeni spanje in vedenje in ga opazijo tudi ljudje okoli tebe.

Tri situacije, ki jih zlahka zamenjamo

Teden po izpitih

Nika ima 21 let. Po tednih učenja opravi zadnje izpite. Cel teden hodi ven skoraj vsak večer, spi po pet ur, s prijateljicami načrtuje potovanje in se počuti na vrhu sveta. Nato dva dneva nadoknadi zamujeno spanje, je malo brez volje in se vrne v vsakdan.

To ni hipomanija. Njeno dobro razpoloženje ima jasen razlog, od kratkih noči postane utrujena in nadoknadi spanje, potem pa je spet vse normalno. Intenzivno, a povsem razumljivo.

Moški s tremi novimi podjetji

Matej ima 34 let in je običajno miren računovodja. Neke pomladi brez posebnega razloga začne spati štiri ure na noč in se kljub temu počuti odlično. V dveh tednih registrira tri podjetja, naroči drago opremo in opolnoči kliče prijatelje z načrti. Ko ga partnerka poskuša upočasniti, se razjezi. Po približno treh tednih energija izgine in sledi dolgo, temno obdobje, ko komaj vstane iz postelje.

Ta vzorec, jasno obdobje z manjšo potrebo po spanju, hitrimi načrti, tveganim zapravljanjem in razdražljivostjo, ki mu sledi depresija, je natanko tisto, na kar so pozorni zdravniki. To je razlog, da greš k zdravniku, in ne, da čakaš.

Depresija, ki se je vedno znova vračala

Sofija ima 28 let in se je dvakrat zdravila zaradi depresije. Antidepresivi in terapija pomagajo, a padci se vračajo. Šele ko jo psihiatrinja vpraša o drugih obdobjih, nekaj pride na dan. Vsako pomlad ima Sofija nekaj tednov, ko malo spi, opravi ves seznam opravkov, kupi nova oblačila in se počuti "končno svoja". Te tedne je vedno imela za normalne.

Ta situacija je pogosta. Bipolarno motnjo tipa II pogosto prepoznajo pozno, ker ljudje poiščejo pomoč med depresijo in ne omenjajo dobrih obdobij. Hipomanija se ne zdi kot težava. Zato zdravnik o njej sprašuje ciljno.

Bipolarna ali mejna osebnostna motnja?

Ta zmeda je pogosta, ker so pri obeh čustva močna. Razlika je spet v vzorcu.

Pri bipolarni motnji razpoloženje prihaja v epizodah, ki trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, z jasno spremembo spanja in energije, med epizodami pa je človek lahko popolnoma stabilen. Pri mejni osebnostni motnji (borderline) se čustva pogosto spremenijo v nekaj urah, navadno zaradi nečesa v odnosu: sporočila, na katerega nihče ne odgovori, občutka, da te nekdo zavrača. Poleg tega so prisotne trajne težave s samopodobo, občutek praznine in strah pred zapuščenostjo.

Obe se lahko pojavita tudi skupaj. Če se bolj prepoznaš v močnih odzivih na druge ljudi, naš test mejne osebnostne motnje preučuje prav ta vzorec. Če pa te iz ravnotežja najbolj vržeta kritika ali zavrnitev, ti bo morda bolj pomagal članek o občutljivosti na zavrnitev.

Kako to prepoznaš pri sebi?

Ker se hipomanija pogosto zdi prijetna, jo redko prepoznamo v trenutku. Bolje deluje pogled nazaj. Pomagajo lahko ta vprašanja:

• Si kdaj imel nekaj dni, ko si potreboval veliko manj spanja in si bil kljub temu poln energije? Ne eno noč, ampak več zaporedoma.
• So ljudje okoli tebe govorili, da si drugačen? Hitrejši, glasnejši, bolj razdražljiv, bolj nemiren.
• Si počel stvari, ki si jih pozneje obžaloval ali v katerih se nisi prepoznal? Veliki nakupi, nenadne odločitve, tvegano vedenje, sporočila, ki jih sicer nikoli ne bi poslal.
• Se je tisto obdobje končalo s padcem? Zlom po vzponu je pogost vzorec.
• Ali se v tvoji družini pojavlja bipolarna motnja ali druga motnja razpoloženja? To ne pomeni, da jo imaš, je pa koristna informacija za zdravnika.

Bodi pozoren na razliko z mislimi, ki se v postelji vrtijo v krogu. Ležati buden, ker glava ne neha, in biti naslednji dan popolnoma zlomljen, veliko bolj ustreza pretiranemu razmišljanju kot hipomaniji. Če se v tem prepoznaš, je boljši začetek članek o znakih, da preveč razmišljaš.

Zdravniki včasih uporabljajo vprašalnik Mood Disorder Questionnaire (MDQ), kratek presejalni vprašalnik, ki so ga leta 2000 razvili Hirschfeld in sodelavci, da ugotovijo, ali je nadaljnja ocena smiselna. Presejanje je, tako kot naš test, prvi korak in ne končna sodba.

Kaj lahko narediš, če nisi prepričan?

Nekaj tednov vodi dnevnik razpoloženja. Vsak večer zapiši oceno razpoloženja od 1 do 10, koliko ur si spal, koliko energije si imel in ali se je zgodilo kaj posebnega. Vzorci, ki jih iz dneva v dan ne vidiš, postanejo vidni v nekaj tednih. Zdravnik bo s tem naredil veliko več kot s stavkom "včasih sem slabe volje".

Vprašaj nekoga bližnjega. Vprašaj partnerja, prijatelja ali starša, ali so kdaj opazili obdobja, ko si bil jasno drugačen. Njihov pogled dopolni tisto, kar sam spregledaš.

Varuj svoje spanje. Reden čas odhoda v posteljo in dovolj spanja pomagata skoraj vsakomur ohranjati bolj stabilno razpoloženje. Pomanjkanje spanja lahko pri ljudeh, ki so za to dovzetni, tudi sproži epizodo. Bodi previden z alkoholom in drogami, ki nihanje razpoloženja okrepijo.

Pogovori se z osebnim zdravnikom. Vzemi s seboj dnevnik in nekaj konkretnih primerov. Ne omenjaj le težkih obdobij, temveč tudi trenutke, ko si se počutil nenavadno dobro ali poln energije. Prav ta informacija pogosto vodi do prave diagnoze.

Takoj poišči pomoč, če je nujno. Če imaš misli, da bi si vzel življenje, ali če se zdi, da nekdo v tvoji bližini izgublja stik z resničnostjo, se takoj obrni na zdravnika, pokliči 112 ali telefon za pomoč v stiski. To ni pretiran odziv.

Kaj naš test pove in česa ne

Naš test bipolarne motnje sprašuje o štirih področjih: obdobjih povišanega razpoloženja, energiji in dejavnosti, depresivnih obdobjih in o tem, kako se tvoje razpoloženje spreminja skozi čas. Pri tem razmišljaš o življenju kot celoti, ne le o zadnjih tednih. Traja približno pet minut.

Kaj zmore: v jasnem jeziku pokaže, na katerih področjih tvoji odgovori izstopajo. To ti pomaga bolje razumeti lasten vzorec in se odločiti, ali se je o tem vredno pogovoriti s strokovnjakom. Mnogim je tudi lažje govoriti z zdravnikom, ko svoje izkušnje enkrat ubesedijo.

Česa ne zmore: ne postavi diagnoze. Nizek rezultat ne zagotavlja, da se nič ne dogaja, visok rezultat pa ne pomeni, da imaš bipolarno motnjo. Izčrpanost, stres, motnje delovanja ščitnice, zdravila, droge, ADHD in druga stanja lahko povzročijo podobne izkušnje. To lahko razloči le zdravnik ali psihiater po temeljitem pogovoru o tvoji zgodovini.

Zato rezultat razumi kot začetek pogovora. Če ti odpre vprašanja, jih vzemi resno in se o njih pogovori z nekom, ki vidi celotno sliko.

Kdaj je nihanje razpoloženja preprosto del življenja?

Ni vsak vlakec smrti razlog za nalepko. Hormoni, stresno obdobje, premalo spanja, žalovanje ali velika sprememba lahko za nekaj časa zamajejo razpoloženje. To je človeško. Dokler tvoje razpoloženje sledi dogajanju, v mirnih obdobjih normalno spiš in zmoreš vsakdanje stvari, je to najverjetneje del tega, kdo si in kaj preživljaš.

Druga zgodba je, ko nihanja prihajajo v jasnih obdobjih, spremenijo spanje in vedenje in te ovirajo pri vsakdanjem delovanju. Takrat je vredno pogledati globlje. Ne zato, da bi si nalepil nalepko, ampak zato, ker dobra pomoč res nekaj spremeni.

Bi rad dobil prvi vtis o svojem vzorcu? Reši brezplačni test bipolarne motnje in v miru preberi rezultat. Nato se odloči, najbolje skupaj z nekom, ki mu zaupaš, kaj boš z njim naredil.